Standard border

Borderski ovčar je nastal iz srednje starih ovčarskih psov zganjačev (Collies) in je bil v novejšem času največ vzrejan v mejnem območju med Škotsko in Anglijo, imenovano »Border Countie«. Selekcija je bila usmerjena na pse, ki delajo z očesnim fiksiranjem. Leta 1910 se je pojavila označba imena border collie. Pasmo je od leta 1906 za potrebe dela z ovcami spremljala organizacija ISDS (mednarodno združenje ovčarskih psov), leta 1976 pa je bila kot pasma priznana s strani Kennel Club-a – angleške kinološke zveze

Splošen izgled mora border collija pokazati kot psa dobrih proporcev, pri čemer mora biti izražena gibčna zunanjost, gracioznost in popolna harmonija v povezavi z dovolj mase. Prav tako mora border collie že na pogled kazati svojo veliko vzdržljivost. Vsaka tendenca k okornosti ali slabotnosti je nezaželena.

Smrček: črn, razen pri rjavih ali čokoladno obarvanih psih, ko sme biti rjav. Pri modrih psih naj bi bil škrilnate barve. Nosnice dobro razvite.

Zobje in čeljusti: močne s perfektnim, enakomernim in popolnim škarjastim ugrizom, to pomeni, da sekalci zgornje čeljusti tesno segajo čez sekalce spodnje čeljusti, zobje pa so nasajeni pravokotno v čeljusti.

dobre dolžine, močan, mišičast, rahlo obokan. Širi se proti plečem.

širok in mišičast, gledano s strani enakomerno padajoč do nastavka repa.

srednje dolg, z zadnjim vretencem segajoč vsaj do skočnega sklepa, nizko nastavljen, dobro odlakan, nekoliko zavihan na konici, ki zaokrožajo ljubke obrise in harmonično zgrabo psa. Kadar je pes razburjen, lahko dvigne rep, vendar ne čez hrbet.

šape ovalne, blazinice močne, polne in zdrave, prsti obokani, ležeči tesno drug ob drugem, kremplji kratki in močni.

stegno dolgo, močno in mišičasto, z dobro okotenim kolenskim sklepom ter močnim in nizko nastavljenim skočnim sklepom. Od skočnega sklepa do tal močne kosti. Zadnje okončine so, gledane od zadaj, paralelne.

FCI standard št. 297
Borderski ovčar

Domovina:	Velika Britanija
Uporabnost:	Pes zganjač čred, sposoben težkega in vztrajnega dela, dobre vodljivosti.
FCI Klasikifacija:	FCI skupina 1 (ovčarski psi), z delovnim izpitom
Kratka zgodovina pasme	Borderski ovčar je nastal iz srednje starih ovčarskih psov zganjačev (Collies) in je bil v novejšem času največ vzrejan v mejnem območju med Škotsko in Anglijo, imenovano »Border Countie«. Selekcija je bila usmerjena na pse, ki delajo z očesnim fiksiranjem. Leta 1910 se je pojavila označba imena border collie. Pasmo je od leta 1906 za potrebe dela z ovcami spremljala organizacija ISDS (mednarodno združenje ovčarskih psov), leta 1976 pa je bila kot pasma priznana s strani Kennel Club-a – angleške kinološke zveze
Splošen izgled psa:	Splošen izgled mora border collija pokazati kot psa dobrih proporcev, pri čemer mora biti izražena gibčna zunanjost, gracioznost in popolna harmonija v povezavi z dovolj mase. Prav tako mora border collie že na pogled kazati svojo veliko vzdržljivost. Vsaka tendenca k okornosti ali slabotnosti je nezaželena.
Pomembna razmerja:	lobanjski del in gobec približno enake dolžine. Telo je v primerjavi s plečno višino nekoliko daljše.
Obnašanje in karakter:	bister, pozoren, vodljiv in inteligenten. Ni nervozen ali agresiven.

Glava
*Lobanjski del:*	lobanja precej široka, zatilnica ni izražena.Stop: zelo poudarjen.
*Obrazni del:*	Smrček: črn, razen pri rjavih ali čokoladno obarvanih psih, ko sme biti rjav. Pri modrih psih naj bi bil škrilnate barve. Nosnice dobro razvite.
	Gobec: Gobec so oži prosti smrčku, srednje kratek in močan.
	Lica: niti polna niti zaokrožena.
	Zobje in čeljusti: močne s perfektnim, enakomernim in popolnim škarjastim ugrizom, to pomeni, da sekalci zgornje čeljusti tesno segajo čez sekalce spodnje čeljusti, zobje pa so nasajeni pravokotno v čeljusti.
	Oči: postavljene daleč narazen, ovalne, srednje velikosti in rjave barve, razen pri blue merlih, kjer je lahko en ali oba delno ali v celoti modro. Izraz mehek, čuječ, pozoren in inteligenten.
	Uhlja: ulja srednje velikosti in teksture, stoječa daleč vsaksebi, nošena pokončno ali polpokončno, izrazito gibljiva.

Vrat:	dobre dolžine, močan, mišičast, rahlo obokan. Širi se proti plečem.

Telo:	telo atletskega izgleda.
*Prsa:*	Globoka in precej široka. Rebra dobro obokana.
*Ledja:*	mišičasta, vendar ne pritegnjena. Pes je nekoliko daljši kot višji.
*Križ:*	širok in mišičast, gledano s strani enakomerno padajoč do nastavka repa.
*Rep:*	srednje dolg, z zadnjim vretencem segajoč vsaj do skočnega sklepa, nizko nastavljen, dobro odlakan, nekoliko zavihan na konici, ki zaokrožajo ljubke obrise in harmonično zgrabo psa. Kadar je pes razburjen, lahko dvigne rep, vendar ne čez hrbet.
*Spolovilo:*	Samci morajo imeti dva normalno razvita testisa, ki ležita v scrotumu

Okončine
Sprednje okončine:	Sprednje noge so gledane od spredaj paralelne, zapestje, gledano s strani, nekoliko poševno.Kosti močne vendar ne težke. Plečka dobro pomaknjena nazaj, komolci tesno ob telesu.
*Šape:*	šape ovalne, blazinice močne, polne in zdrave, prsti obokani, ležeči tesno drug ob drugem, kremplji kratki in močni.
*Zadnje okončine:*	stegno dolgo, močno in mišičasto, z dobro okotenim kolenskim sklepom ter močnim in nizko nastavljenim skočnim sklepom. Od skočnega sklepa do tal močne kosti. Zadnje okončine so, gledane od zadaj, paralelne.
Gibanje:	gibanje naj bi bilo prosto, tekoče in neutrudno, pri čemer naj bi se šape dvigovale tako malo, kot le mogoče, da se pes lahko giba plazeče in z veliko hitrostjo.

Kožuh:
Struktura dlake:	priznani sta dve različici dlake, srednje dolga in kratkodlaka. Pri obeh različicah je krovna dlaka priležna in srednje teksture, poddlanka mehka in priležna, kar nudi borderskemu ovčarju dobro vremensko odpornost. Pri srednje dolgi dlaki tvori bogata dlaka grivo, hlače in zastavice. Na obrazu, uhljih in sprednjih okončinah (če izvzamemo zastavice) in zadnjih okončinah od skočnega sklepa do tal, mora biti dlaka kratka in ravna.
*Barva:*	Dovoljene so raznotere barve, pri čemer ne sme biti bela nikoli prevladujoča.

Velikost in teža:	Idealna višina: samci 53 cm, samice nekoliko manj.

Napake:	vsak odmik od zgornjih točk je treba obravnavati kot napako, pri čemer je njihova vrednost odvisna od teže napake.

*Sprejeto na generalni skupščini 23. in 24.6.1987 v Jeruzalemu.*
Prevedla	Barbka Novak, mednarodna kinološka sodnica